V začetku letošnjega januarja je Občina Izola sklicala novinarsko konferenco, na kateri so med drugim predstavili tudi potek priprav na zaprtje obalne ceste, ki predstavlja enega ključnih območij za razvoj trajnostne turistične in rekreativne dejavnosti v slovenski Istri. Poleg župana Izole, mag. Igorja Kolenca, je bil prisoten tudi župan MOK Boris Popovič, razloge za tako strateško odločitev, kot so poudarili prisotni, pa je kot prvi predstavil dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za okolje in prostor. Projekt zaprtja ceste in ureditve tega prostora pa je vezan na rešitev zahteve lokalne skupnosti po izvzetju predora Markovec iz vinjetnega sistema DARS.
Oba župana sta poudarila pomen zaprtja obalne ceste in razvoja tega dela obale, saj gre za 4 kilometre le 48 km dolge slovenske obale. Pri tem projektu bo igral pomembno vlogo tudi Javni Zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola, ki bo skušal pridobiti kar največ kohezijskih sredstev iz evropskih skladov. V svoji uvodni predstavitvi je dr. Mitja Bricelj, sicer tudi koordinator Okoljskega stebra Evropske strategije za Jadransko-Jonsko regijo, povedal: »Z razvojem obalnega območja bi lahko pomembno prispevali k izgradnji nove blagovne znamke slovenskega turizma, ki temelji na kakovostni izrabi naravnih in kulturnih virov.« To območje slovenske obale se namreč ponaša z največjo biološko pestrostjo, kar je velika turistična prednost v Jadransko-Jonski regiji. Ta je bila že izkoriščena skozi ureditev parka sečoveljskih solin in pa škocjanskega zatoka, sedaj pa se ponuja še na območju obalne ceste, je menil Bricelj in opozoril, da o tem namenu pričajo tudi nekateri že sprejeti dokumenti in načrti v zadnjih dvajsetih letih: Protokol o celovitem upravljanju z obalo, cilji Barcelonske konvencije in doseganje ciljev makroregionalne strategije Jadransko-Jonske regije. Sredstva za projekt so na voljo tudi v okviru jadransko-jonskega programa transnacionalnega sodelovanja INTERREG V-B ADRION 2014–2020. Prav tako pa obstajajo še evropski viri za področje ribištva, prometa, turizma in razvoja, ki jih je mogoče izkoristiti.
Na projekt zaprtja se pripravljajo že dlje časa
Izolska in koprska občina si že vrsto let prizadevata za zaprtje obalne ceste za promet. Območje si želita nameniti predvsem turizmu, rekreaciji in športu. To ni le želja dveh županov, je poudaril Kolenc, ker prostor predstavlja velik potencial tako za prebivalce kot za celotno Slovenijo. V svojem namenu sta oba župana s sodelovanjem na strateški ravni in usklajenostjo že uspela prepričati tako vlado kot ustrezna ministrstva, naslednji korak pa je v to prepričati še DARS. »Razlogov proti praktično ni oz. so slabo argumentirani, zato verjamem, da smo tik pred ciljem,« je postopke komentiral koprski župan Boris Popovič in poudaril, da se je predor skozi Markovec gradil z razlogom, da se obalna cesta zapre, saj je ta del preveč pomemben za gospodarski razvoj slovenske Istre. Po njegovem tudi zgodba o lokalnih vinjetah še ni zaključena. Oba župana sta prepričana, da je to dober ukrep, ki bi ga bilo po vzoru Madžarske mogoče aplicirati tudi na drugih koncih Slovenije. Sicer pa se ureditev tega prostora ne bo zgodila preko noči, sta poudarila oba župana, čeprav je Popovič zatrdil, da ko bo cesta enkrat zaprta, bo ostala zaprta!« Prvi korak je torej prostor nameniti ljudem, v drugem koraku pa se bo začelo pripravljanje na razpise za projektiranje. Oba župana pa sta se strinjala, da prostor tik ob morju ni primeren za turistične objekte in da bodo ti v prihodnje gotovo planirani višje na hribu. Občini sta tudi že pripravili elaborat za zaporo prometa, ki sta ga v teh dneh posredovali na DARS.
Cilj torej ostaja: trajno zaprtje območja obalne ceste za promet, so bili prepričani sogovorniki na predstavitvi, a dvom ostaja. Trenutno je poleg vinjetne ceste skozi predor Markovec med Koprom in Izolo mogoče priti po obalni in cesti čez Markovec, ki pa vodi skozi strnjeno naselje. V primeri večje prometne nesreče ali kakšne druge ovire to pomeni že v tem trenutku veliko obremenitev in zelo verjetne daljše zastoje. Tudi v primeru izvzetja predora iz vinjetnega sistema je poveza še vedno malo. Prometno razvite dežele imajo med posameznimi kraji vedno vsaj tri ali štiri alternative, pri nas še vedno mislimo, da je ena cesta dovolj. Prav tako očitno še nismo dojeli, da je hiter in tekoč promet eden osnovnih pogojev za razvoj nekega območja. Čudovito bo imeti ta košček obale na razpolago brez prometa, a kje bo sicer ta nato poteka tekoče in varno? Dela je torej še zelo veliko.
Vlado Krivec
