V Izoli so odprli prenovljeno zgornje nadstropje izolskega muzeja Izolane – hiše morja. Tako je domačinom in obiskovalcem na ogled pomemben del izolske zgodovine, povezane predvsem z morjem. Ravno morje namreč močno zaznamuje identiteto Izole, ki je skozi svojo zgodovino in pomembne osebnosti kraja, s slednjim tesno povezana.
Pri prenovi prostorov sta Občina Izola in Turistično združenje Izola sodelovala s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran, ki jim je nudil strokovno pomoč. Za oblikovno podobo hiše morja pa je poskrbela Izolanka Mateja Tomažinčič. Ob odprtju se je župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc, zahvalil vsem sodelujočim ter predvsem velikemu številu gostov in povedal, da »so s tem dokazali, da jim ta prostor nekaj pomeni«. Poudaril je, da smo z odprtjem hiše morja stopili na pravo pot, »pot strokovnosti in pot proti projektom, ki bodo usmerjeni v promocijo vseh kulturno-zgodovinskih bogastev našega mesta«. Želja namreč ostaja, da se vsa bogata izolska dediščina prikaže v pravem muzeju, ne glede na njegovo bodočo lokacijo.
Pritlični del, kjer se je odvil uvodni del otvoritve, in ki je bil prenovljen že v lanskem letu, preko dokumentarnih fotografij poudarja izolski morski in obmorski značaj. Izolo je zaznamovalo ribištvo; vse do 2/2 20. stoletja je ribolov potekal na lesenih ladjah. Te ladje so gradili v ladjedelnicah in škverih. Ravno zato je v pritličnem prostoru predstavljeno ladjedelstvo in prek ladijskih modelov tudi vsa tradicionalna plovila, ki so bila značilna za vsa tri obalna mesta, a jih danes, razen redkih starodobnih plovil, v našem morju skorajda ni več. Zgornje nadstropje s svojo stalno postavitvijo smiselno nadaljuje zasnovo vsebin iz pritličja. »Z muzejsko zbirko želimo ohranjati in krepiti identiteto Izolanov in Isolanov, dveh skupnosti in dveh popolnoma različnih načinov spominjanja. V skupni vsebini, njeni oblikovni in besedilni izpovedi, smo prepletli dva jezika, dve kulturi, dva naroda, ki tukaj sobivata: slovenskega in italijanskega. Dvojezičnosti se v besedilih pridružuje še angleščina, kar odpira vsebino muzejske postavitve v širši kulturni kontekst,« je ob odprtju povedala kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva in muzejska svetnica dr. Nadja Terčon.
V prenovljenem prvem nadstropju nas pogled v preteklost popelje najprej v sobo Pietra Coppa, ki se je zapisal v svetovno zgodovino kot avtor poskusa prvega tiskanega atlasa na svetu sploh, v 1. pol. 16. stol. Spoznamopomembne izolske športnike, se skozi »tunel Parenzane« pomikamo proti Izoli ter nato v manjši sobi spoznamo preteklost in pomen ozkotirne železnice Parenzana. Ta je predstavljala pomembno povezavo istrskega zaledja z obmorskimi kraji, zaradi česar je močno prispevala h gospodarskemu razvoju Istre. Glavnina vsebine je prikazana v osrednjem prostoru in jo predstavljata ribištvo in ribje-predelovalna industrija. »Poudarek je na ljudeh, natančneje na dveh glavnih nosilnih poklicih tega kraja: na moškemu – ribiču in na ženski – delavki v tovarni. Preko teh dveh poklicev, ki sta predstavljena na vseh glavnih motivih fotografij, prikazujemo tudi del življenja v Izoli, pomorski promet, ribiško floto itd.,« je ob predstavitvi povedala Terčonova. Vsebinsko in oblikovno moškega in žensko v enem prostoru ločuje prenovljeno oz. restavrirano plovilo passara, ki so ga v okviru mednarodnega projekta Mala barka 2, prenovili v Zavodu ZAR, v drugem pa kabina iz ribiške ladje, ki je bila postavljena v okviru prvega dela omenjenega projekta (Mala barka). Poleg izpovednih fotografij, od katerih so nekatere na ogled prvič, so razstavljeni tudi muzejski predmeti iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. »Ker smo ustvarjalci želeli, da bi obiskovalci ogledano vsebino pedagoško ter andragoško nadgradili in se v Izolani zadržali dlje časa, je zanje urejena tudi posebna pedagoško-andragoška soba,« je poudarila Terčonova. V tej sobi se otroci lahko spoznajo s favno in floro jadranskega morja in se preizkusijo v lovljenju rib skozi igrico Lovimo z Bepijem, ki je bila prav tako izdelana v sklopu projekta Mala barka 2. Zanimive digitalne vsebine so predstavljene tudi na očalih, ki obiskovalce popeljejo v virtualno resničnost in pa na štirih zaslonih v glavnem hodniku, kjer se predvajajo pričevanja Izolanov.
Turistično združenje Izola je muzej v upravljanje prevzelo preteklo leto. Po prenovi spodnjega nadstropja je hiša morja odprla svoja vrata v času pred lansko glavno poletno turistično sezono. Vse do danes si je zbirko v pritličju ogledalo okoli 4.500 obiskovalcev. Izolana predstavlja pomembno točko informiranja obiskovalcev; predvsem z vidika spoznavanja kulturne dediščine, ki jo v Izoli želimo še bolj približati obiskovalcem in nenazadnje tudi Izolanom. »Ker pa se naloge turističnih organizacij oz. DMMO-jev danes spreminjajo in se v ospredje vedno bolj postavlja razvoj, tudi sami preusmerjamo aktivnosti od klasičnega marketinga k managementu. In ravno v upravljanju z Izolano smo prepoznali nov izziv in priložnost razvoja novih doživetij za naše obiskovalce. Sočasno pa te aktivnosti sovpadajo s smernicami Slovenske turistične organizacije, ki je kulturo opredelila za nosilno temo v letih 2018 in 2019,« je poudaril direktor TZ Izola Dean Kocjančič. Obenem je poudaril, da smo v Izoli v zadnjih štirih letih uspeli povečati število nočitev za skoraj 50 %. »Vse kaže, da bomo letos na Turističnem združenju Izola zabeležili skoraj pol milijona opravljenih nočitev. Številke so presenetljive, saj smo že v lanskem letu beležili rekordno sezono. Indeksi so bili tudi letos višji prav v vseh mesecih leta, skupaj pa smo do konca oktobra zabeležili kar 25 % rast števila realiziranih prenočitev v primerjavi s preteklim letom,« je povedal Kocjančič. Skupaj nas je do konca oktobra v letu 2018 obiskalo 20 % več domačih gostov in kar 32 % več tujih gostov. Ob zaključku se je direktor zahvalil vsem sodelujočim pri prenovi muzeja in pa Občini Izola za vso podporo in odlično sodelovanje.
Vstop v Izolano bo decembra še brezplačen: hiša morja bo odprta vsak vikend, od petka do nedelje, med 12. in 18. uro. Od 26. decembra pa do konca leta, pa vsak dan ob isti uri.
