V času globalizacije je edina stvar, ki nas razlikuje od drugih avtentičnost prostora v katerem živimo! Zato se države trudijo zavarovati svojo kulturno dediščino in jo na sodoben način predstaviti in uporabiti tudi v turizmu. Naša kulturna dediščina (naša tradicija in zgradbe v prostoru) nas definira in naredi edinstvene. Drugačne od drugih. Obeleževanje tradicije je vez z našimi predniki in zaklad, ki ga položimo našim vnukom v zibelko, da bodo vedeli, od kod prihajajo.
Kraji v katerih živimo so imeli to nesrečo, da se je v nekem trenutku »tradicija« nasilno prekinila. Kljub temu je piranska občina bogata s »snovno kulturno dediščino«. Veliko je takih in drugačnih stavb, ki lahko nam in turistom veliko povedo.
Ali mogoče veste katera točka v piranski občini je najbolj gosto posejana z elementi kulturne dediščine oz. s turističnimi atrakcijami? Naj vam pomagam. To ni Piran, to ni Portorož, ta točka je v Sečovljah.
Štiri TOP atrakcije
V Sečovljah so na enem mestu kar štiri (4) taki »elementi«. Rudnik, postaja Parenzane, pomol s katerega so v Trst vozili zgodnjo zelenjavo pridelano v dolini Dragonje in za rudnikom se bohotijo soline. Vse to se drži skupaj. Velika zanimivost je, da je prav tam leta 1992 nesrečno pristal ameriški lovec F – 16, ki se je vračal z jugoslovanske misije. Tam je tudi rudniška tehtnica, na drugi strani ceste je zanimiv vaški trg z mostom z vklesanimi letnicami, ki nas opozarjajo za koliko lahko naraste reka Drnica. Lahko bi bila opozorilo Hrvatom, naj se ne igrajo z željo po našem ozemlju.
Neumestno je, če pripomnemo, da na tem kraju ni nobene table, nobene turistične informacije. Ta edinstvena točka ni omenjena v nobenem turističnem vodniku. Nihče je ne priporoča turistom. Kako je možno, da se kaj takega dogaja v 21. stoletju, ko se vsi borijo za pozornost sveta, tako da razkazujejo svoje posebnosti – edinstvenosti. Stvari, ki se nahajajo le pri njih.
Ni informacije, ni obiska
Piranska občina porabi veliko denarja za promocijo, da privabi turiste na naš konec. Žal jih od tu vozijo v Ljubljano, na Bled, v Lipico, Benetke… Sečovlje pa so predaleč od misli tistega, ki na Občini skrbi za turistične atrakcije in sestavlja turistične poti. Saj res, skoraj smo že pozabili, da piranska občina, kot najbolj turistična občina v državi, ne premore ne človeka ne oddelka, ki bi skrbel za to, da s ponosom predstavimo našo kulturno dediščino turistom. Človeka, ki bi skrbel za turizem.
Mimo te točke se vsako poletje vijejo kolone stotisočev turistov iz cele Evrope, ki potujejo na Hrvaško in nazaj proti domu. Verjamemo, da bi si ti popotniki raje ogledali edinstvene elemente sečoveljske kulturne dediščine, kot pa da se potijo v svojih pregretih avtomobilih. A kaj, ko informacije o tem ni nikjer!
Vaši fantaziji prepuščamo, da pomislite koliko delovnih mest in koliko denarja leži na peščenem parkirišču pred sečoveljsko postajo Parenzane.
Mojmir Kovač
