Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V ponedeljek, 19. aprila 2021, se zato začenja nacionalna preventivna akcija Hitrost, ki bo potekala do 25. aprila 2021. V tem času bomo policisti preverjali, ali vozite prehitro. Nacionalna preventivna akcija, ki jo koordinira Javna agencija RS za varnost prometa, v njej pa sodeluje tudi Policija. Policisti bodo v času akcije po vsej Sloveniji izvajali poostrene nadzore in tako preverjali, ali vozite prehitro. Aktivnosti agencije pa bodo usmerjene predvsem v spletno kampanjo in ozaveščanje o nevarnostih prehitre vožnje. Akcija je evropsko usklajena in jo koordinira Evropsko združenje prometnih policij ROADPOL.
Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi potem, ko poostreni nadzori ne potekajo več. Agencija in Policija zato še pozivata: “Hitrost je norost! Z umirjeno vožnjo prispevajte k varnim potem za vse prometne udeležence.”
Lani več kot 100.000 prekoračitev hitrosti
V letu 2020 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa ugotovljenih kar 116.180 kršitev s področja hitrosti, kar je skoraj 2.000 kršitev več kot v letu 2019 (114.225). V letošnjem letu 2021 (do 12. aprila) je bilo takšnih že 37.577 kršitev. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 27 oseb, letos do začetka aprila pa že sedem, od tega trije pešci, ki niso bili povzročitelji prometne nesreče.
Neprilagojena hitrost letos terjala že sedem smrtnih žrtev
Med 1. januarjem in 8. aprilom 2021 se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 514 prometnih nesreč. Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 711, beležimo 28-odstotno zmanjšanje. Vendar pa so bile posledice teh nesreč težje, saj je letos umrlo že 7 oseb, od teh so bili trije pešci, ki prometne nesreče, v kateri so umrli, niso povzročili. Lani so v primerljivem obdobju zaradi neprilagojene hitrosti umrle 3 osebe. Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč v letošnjem letu so bili: 4 vozniki osebnega vozila (2 od teh sta umrla), 2 voznika tovornega vozila (1 izmed njiju je umrl) in en kolesar, ki je prav tako umrl. Starost teh povzročiteljev je naslednja: 22, 22, 42, 54, 61, 63, 65 let. Dva povzročitelja smrtne prometne nesreče (voznika osebnega vozila) sta bila tudi pod vplivom alkohola. Letos je Policija od 1. januarja do 12. aprila obravnavala skupaj 37.577 kršitev s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.
Tretjina smrtnih prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ponoči
Podatki iz let 2019 in 2020 razkrivajo, da se približno tretjina (med 32 % in 34 %) vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. V letu 2020 je bilo od skupaj 2.813 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, 892 zabeleženih ponoči (32 %), v letu 2019 pa je bilo takšnih 1.074 od 3.152 (34 %). Približno enako razmerje v času nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi v primeru smrtnih prometnih nesreč, saj se jih tretjina zgodi v nočnem času. Letos je bilo takšnih prometnih nesreč 33 %, v letu 2020 37 % in v letu 2019 39 %.
Omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje, so ključnega pomena za našo lastno varnost. Pri višjih hitrostih so posledice prometnih nesreč namreč težje. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne bi doletela kazen, še opozarjata Agencija za varnost prometa in Policija.
