DRUŠTVO SOŠKA FRONTA je zakoračilo v štiriindvajseto leto. Njeni ustanovitelji so se malce že postarali, a svežih idej jim ne manjka, saj je prav v teh letih, ko se spominjamo prve svetovne vojne in zlasti soškega bojišča v času 1915-1917 treba postoriti še marsikaj. Pionirski časi, ko so se združili razni zbiralci ostalin in začeli med seboj izmenjavati najdbe za izpopolnitev svojih edinstvenih zbirk, so že daleč, čeprav je v kotanjah, v izpranih grapah in zemeljskih podorih še mogoče najti kaj posebnega, kakšno redkost. Najdbe predstavljajo kulturno dediščino.
Posebnost predstavljajo listine, dnevniki, zemljevidi in papirji, ki so si jih nekateri šli iskat in prekopirat v vojni muzej na Dunaju ali v muzej italijanske armade arhivov Rima. Društvo je ob pomoči posameznikov popisalo številna znamenja, grobišča, spomenike in naprave, ki so služile vojaškim potrebam, določilo njihovo lego in opisalo vsebino, kar je mogoče najti na spletnih straneh z oznako »Prohereditate«.
V teh dveh desetletjih je izšlo deset številk v Sloveniji enkratne revije »Na fronti«, kjer so se pod avtorska dela vpisali priznani domači in tuji zgodovinarji, zbiralci pričevanj vojakov in častnikov s fronte v Srbiji, v Karpatih, v Galiciji, na Tirolskem in na soškem bojišču, kjer so krvaveli za slavo in čast cesarske monarhije. Ne manjka tragičnih zgodb o beguncih z Goriške, o njihovem življenju v taboriščih, šolanju otrok v slovenskem jeziku, duhovni oskrbi in o bedi ob povratku na domove po končani vojni, pa tudi nekaj pripovedi je, ki so zanimive za ljudi s tehničnim znanjem. Tako je mogoče mnogokaj izvedeti o letalstvu v vojno zapletenih nasprotnikov, o udarni moči orožja, o minah, bombardah, topovih in puškah, uniformah in transportnih sredstvih, o bolnišnicah in posameznih poveljnikih. Pahljača zapisov, ki jih drugje ne najdeš!
Nazadnje je društvo pomagalo na svet še knjigi z naslovom « Takšno značko nosim jaz…« plod petletnega trdega dela avtorja in prikazuje značke, našitke in oznake, po katerih so se razlikovali pripadniki avstro ogrskih enot.
Številno članstvo v društvu se vsako leto srečuje na tradicionalni prireditvi v Šempetru, ki je poznana pod imenom »Srečanje s preteklostjo«. Ta dogodek je izredno zanimiv ker prerašča lokalne okvire in privablja številne obiskovalce iz Italije, Avstrije, Češke, Hrvaške in od drugod. Člani društva pa niso le ozko usmerjeni; vsako leto si pripravijo strokovno vodeno ekskurzijo v kraje, ki jih je zaznamovala prva svetovna vojna. Nazadnje so bili v nekdanjem taborišču Bruck an der Leithe, potem v Sarajevu na obletnico atentata na prestolonaslednika Ferdinanda, lani so se podali v Srbijo, na položaje bitke na Kolubari oz. na Ceru, letos bomo obiskali zahodno fronto v Franciji.
Vsa ta vsebina je združena v šopek društvenih dogajanj v času, ki je mimo. Pogled je usmerjen v bodočnost kot je bila začrtana s sprejetjem programa za delovanje v letih 2015-2017. V letošnjem letu bomo pripravili več dogodkov, najbolj pomemben dogodek pa bo septembra v Solkanu z odprtjem parkovnega spomenika poveljniku V. avstro ogrske armade na soškem bojišču- Svetozarju Boroeviću von Bojna.
Tadej Munih, predsednik Društva soška fronta 1915-1917
