Letošnji spominski dan, ki ga že tradicionalno organizirajo Občina Hrpelje Kozina, KS Artviže in Rodik, Turistično društvo Rodik, Združenje borcev za vrednote NOB Sežana in občinska borčevska organizacija Hrpelje Kozina, je zaznamovan s spominom izpred 70 let, ko so 21. julija 1944 leta Nemci ubili deset ljudi, od tega sedem mladih. Letošnja osrednja prireditev je potekala na Artvižah. Glasbeno so jo pospremili na pot Brkinska godba 2000 in MePZ Divača skupaj z legendarnim Mefom. Štirje mladinci so 20. julija 1944 želeli iz Rodika obvestiti partizane, ki so imeli tabor v bližini Artviž, da se pripravlja nemški napad. Odnesli so jim tudi hrano, ki so jo zbirali v vasi. Prenočili so v partizanskem taboru ter se 21.julija vračali v Rodik. Na tej poti so jih prestregli pripadniki nemške vojske in jih zavezane vlekli s sabo na Artviže, kjer so jih postavili pred zid in z rafalom v spodnje dele telesa razmesarili z mitraljezom. Potem pa so zgnali vse žene in otroke z Artviž na eno mesto z ukazom: »Če pade en sam naš vojak, vas pade vseh 42, kar vas je tu.« Čeprav je res padel en nemški oficir v boju z drugim bataljonom Istrskega odreda, so se zbrane žene in otroci razbežali in skrili v grmovje. Nemci pa so vas že drugič zažgali, zažgali živino, nekaj jo tudi odgnali. V divjanju po vasi so ubili še 17 letnika iz Kačič in 71 letnega iz Rodika, 22-letnega Alojza Slugo pa prisilili, da jim je naropano blago peljal na Kozino, kjer so ga tudi ustrelili. Nemški zločinski pohod se je začel že dan prej, ko so 20. julija na Kozini ubili Stojana Šturma, v Rodiku obesili 33-letnega kmeta Andreja Godino, naslednjega dne zjutraj pa pri Rodiku ubili 24-letno Olgo Ivančič.
Razloge za takšen teror nad Brkinci je treba iskati v strateški legi tega prostora, saj je v bližini potekala meja italijanske države, potekali sta dve pomembni železniški prometnici (Trst-Divača-Ljubljana in Trst-Pula) in nemško agresijo leta 1944 povezujejo tudi z napovedanim zavezniškim izkrcanjem v Istri, kar so nemške enote pospremile z izdelavo utrjenih položajev po Istri in Brkinih za to delo pa so mobilizirali tudi domačine.
