Projekt »Ribiško pristanišče Strunjan« dobiva končno podobo, ki je rezultat dobrega sodelovanja administrativnih in lokalnih ustanov, naravovarstvenih inštitucij ter podpore javnosti in lokalne skupnosti. Glavna akterja Občina Piran in Krajinski park Strunjan uspešno zaključujeta EU projekt celovite ureditve Ribiškega pristanišča Strunjan z izboljšanjem pogojev za varno plovbo in pretovor ribiških proizvodov ter obenem vzpostavitev ugodnega stanja življenjskih prostorov za živali in rastline v občutljivem območju krajinskega parka.
Rekordna papirologija
Ureditev pristanišča v Strunjanu se je začela s prijavo Krajinskega parka Strunjan in Občine Piran na javni razpis za sofinanciranje projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma v začetku leta 2014, katerega namen je bila izgradnja oziroma obnova javne infrastrukture za spodbujanje okolju prijaznega dostopa obiskovalcev do naravne vrednote morske lagune Stjuža s Strunjanskimi solinami. Čeprav prijava ni bila uspešna, je pridobivanje dokumentacije za omenjeni projekt odigralo ključno vlogo pri začetku sanacije ribiškega pristanišča v Strunjanu. V rekordnih štirih mesecih je bila narejena investicijska dokumentacija, pridobljeno kulturno-varstveno in naravovarstveno soglasje, sklenjen sporazum z državo glede vzdrževanja morskega obrobja, evidentirane meje med Občino Piran in Krajinskim parkom Strunjan na eni in državo na drugi strani, izravnava del meja ter narejena parcelacija za potrebe projekta in ne nazadnje pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Z vso pridobljeno dokumentacijo je Občina Piran ocenila, da se lahko uspešno prijavi na razpis Evropskega ribiškega sklada in prejeme do 866.000 evrov nepovratnih sredstev. Za prijavo je bilo treba skleniti še služnostno pogodbo med Občino Piran in Krajinskim parkom Strunjan, pridobiti vodno pravico od Agencije RS za okolje ter pridobiti gradbeno dovoljenje za ureditev pristanišča in obalnega zidu na ustju kanala Stjuža. Zaradi uspešnega usklajevanja vseh akterjev je bila prijava na razpisu uspešna in dela so se lahko sredi meseca maja začela.
Projekt ureditve ribiškega pristanišča s seboj nosi kar nekaj primerov dobrega prostorskega načrtovanja, racionalizacije stroškov in dobrega sodelovanja vseh akterjev. Problem odstranjevanja izkopnega materiala iz poglobitve plovne poti, katerega odvoz na deponijo bi sicer predstavljal velik strošek, se je uporabilo za utrditev brežin lagune Stjuža in ureditev nadomestnih habitatov za redke rastlinske vrste. Notranje nasipe v laguni so namreč že dalj časa načenjali erozijski procesi, zato se je z odlaganjem mulja izdelalo nasipe oziroma poloje na brežinah lagune po vzoru iz Škocjanskega zatoka, ki bodo izpostavljeni plimovanju in služili kot prostor za razvoj t. i. slanoljubnih rastlin.
Zadovoljni tudi ribiči
Drugi tak primer je preureditev gradbiščne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del na robu urejenega kopališča. Po končanju del bo že utrjena pot služila kot nadomestna pot za motorna vozila, tako za potrebe ribičev kot gostov restavracije na koncu kopališča. Cesta skozi kopališče pa bo, po večletnih prizadevanjih predvsem domačinov, končno zaprta in namenjena kopališču.
V projektu je načrtovan tudi nov skalomet v dolžini 30 metrov, ki bo preprečeval nanose mulja na plovni poti, s čimer se bodo ribičem bistveno izboljšali plovni pogoji zlasti ob osekah, ko zaradi plitvega dna plovba ni bila možna. Vzdolž obale se bo uredil tudi zaščitni skalomet, ki bo območje ščitil pred valovanjem, s čimer se bo izboljšala tudi poplavna varnost solin in njenih habitatov.
Stare neurejene bregove smo sanirali z izgradnjo novih kamnitih obalnih zidov, ki bodo ščitili obalo in ribičem omogočali varne priveze. Z novim ribiškim pristaniščem se bodo ribičem bistveno izboljšali pogoji, saj bodo ob privezih urejeni delovni platoji, urejen bo znižan podest za raztovor ter leseni podesti za lažje dostopanje do ribiških plovil ob oseki. Na voljo bo 13 priveznih mest za plovila, registrirana za gospodarski ribolov in dolžine od šest do osem metrov, ureditev ter dodaten bočni privez začasnega značaja za natovarjanje in raztovarjanje, in sicer za plovila dolžine do 18,5 metra. Ribiči bodo z novim pristaniščem pridobili tudi tri manjše objekte za spravilo ribiške opreme s prostorom za ledomat in urejenim ekološkim otokom, za potrebe oskrbe ribiških plovil pa bodo na voljo tudi instalacijske omarice z elektriko in vodo.
Sodelovanje vseh akterjev
Izvajalec del Adriaing, d. o. o. Koper, izbran na podlagi odprtega postopka javnega naročanja, objavljenega na Portalu javnih naročil, bo z deli zaključil novembra.
Z novo podobo Ribiškega pristanišča Strunjan sta Občina Piran in Krajinski park Strunjan naredila velik korak pri smotrnem skupnem prostorskem načrtovanju. Projekt je dokaz, da se lahko s premišljenim načrtovanjem izboljša infrastruktura ter obenem vzpostavi ugodnejše stanje za naravo.
Projekt je dokaz hitrega in učinkovitega pridobivanja EU sredstev ter sodelovanja vseh akterjev v občutljivem naravnem okolju – investitorja Občine Piran, sofinancerja Ministrstva za kmetijstvo, Krajinskega parka Strunjan, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Zavoda RS za varstvo narave, Krajevne skupnosti Strunjan, ribičev, predstavnikov turističnega gospodarstva Krke zdravilišče Strunjan, izvajalcev, projektantov, nadzornika in bodočega upravljavca JP Okolje Piran.
Alenka Popić, Karmen Pines
