Tako je. Sami smo se podali v Torino. Predvsem smo želeli na lastni koži preveriti pravo evforijo, predvsem pa razliko v tem tako opevanem, priljubljenem športu… nogometu! V poletnih mesecih je namreč po Italiji kot strela z jasnega odjeknila novica, da se po dolgih letih iz madridskega Reala v Juventus seli verjetno trenutno najboljši nogometaš sveta, Cristiano Ronaldo oz ko so ga poimenovali CR7. Okrog vsote prestopa ter letne plače Ronalda ne bi niti zgubljali besed, saj je bilo na to temo napisano še in še več…
Organizacija: Italija vs Slovenija – dva različna svetova!
Pa smo si rekli: Pojdimo! Dandanes je to lahko izvedljivo. Prvi korak je bil mail v Juventus. Po nekaj dneh tišine se je v vsej svoji luči pokazala razlika med italijanskim nogometom na profesionalni ravni ter slovenskim. Nekega dne zvoni telefon z neke italijanske številke z omrežno 011. Omrežna skupina pripada Torinu. Javim se, na drugi strani prijazna gospodična se predstavi z imenom in priimkom ter pove, da je tiskovna predstavnica Juventusa. Povedala je, da ima pred seboj našo prošnjo za akreditacijo ter me prosila, če ji lahko sporočim do kdaj mi mora sporočiti glede odobritve akreditacije, da nam ne bo prepozno. Halooo?!?! Iz Juventusa kličejo osebno, da se prepričajo, da uredimo tako, da bo nam prav? Po nekaj minutnem pogovoru je obljubila, da me bo poklicala 23. avgusta da mi sporoči glede potrditve ali zavrnitve akreditacije. Že sam klic me je presenetil, kaj šele njihova skrb. Verjeli ali ne, 23. avgusta ob 15:45 spet zazvoni telefon, kjer na drugi strani gospodična pove “kot sem obljubila, kličem danes in potrjujem akreditacijo”. Sledilo je samo še par klikov na spletni strani za rezervacije hotelov in uredili smo vse.
Tako smo se 25. avgusta podali na pot. Pred nami je bilo okrog 600km v eno smer. Štartali smo ob 4h zjutraj ter prispeli v Torino nekaj minut po 10 uri. Prelepo poletno sončno vreme in ne prevroče. Podali smo se v Hotel, na kosilo, popoldan pa proti Stadionu. Nekaj ur pred tekmo je bilo v okolici stadiona po naših ocenah blizu 20.000 ljudi, od tega 99% oblečeni v tak ali drugačen dres Juventusa. Na mail sem prejel podrobna navodila kako in kje dvigniti akreditacijo. Pogledal sem malo okoli in opazil, da je v okolici stadiona vse lepo označeno. Celo pisarne za prevzem akreditacije so ločene: Prevzem akreditacij za fotografe, za TV novinarje, za časopisne novinarje itd. Vse za čimbolj tekoč potek. Poiskali smo našo, minuta morda dve in smo bili notri. Čim smo prestopili vhod nas je nasmejani reditelj takoj napotil v Media Bar, kjer smo za dobrodošlico imeli pijačo in hrano. Zatem so nas pospremili v Media Box, kjer so nam pokazali in predstavili naše delovno mesto ter nam za konec rekli “če bi karkoli potrebovali, samo pomahajte in pridemo, glede hrane in pijače pa vam je do konca tekme na voljo Media Bar”. S prijetnim občutkom smo spremljali tekmo do konca. Juventus je proti ekipi Lazia zmagal z rezultatom 2:0. Ronalda smo videli v živo, vodstvo kluba tudi. Bili smo v istem baru. Prijetna izkušnja.
Bolj kot sama tekma, se nam je vtisnilo v spomin cel kup drugih zadev. Juventus Stadium oz Alianz Stadium je le nekaj let star, izredno lep stadion, predvsem pa je “živ”. Je v lasti kluba in je zrasel na mestu, kjer je stal Stadio Delle Alpi. V notranjosti je brez ograj med sektorji. Moderna zasnova, kar je bilo še pred leti nepredstavljivo v Italiji. Organizacija in osebje je na zelo visokem nivoju. Skratka: Vredno doživeti!
Nazaj v “realnost” slovenskega nogometa
Potrebovali smo dva tedna pavze, Stožice in tekmo slovenske reprezentance, pa ne glede na rezultat, da smo se počasi spustili na realna tla… zgodba zase… pač!
