Slovenci prisegamo na svežo mleto in praženo kavo, katere vonj se že navsezgodaj vije iz kuhinj kavoljubov. Poleg tradicionalne priprave sveže mlete kave veliko Slovencev, predvsem Primorcev, svojo jutranjo kavo pripravi v “kafetjeri”.
Kako deluje kafetjera?
Kafetjera deluje tako, da v spodnji del natočimo hladno vodo do višine varnostnega ventila, v cedilce pa natresemo zmleto kavo – za pripravo v kafetjeri je najprimernejša grobo mleta kava. Nato na spodnji del posode s cedilom privijemo zgornji del s tesnilom. Pripravljeno kafetjero sedaj postavimo na manjši ogenj in počasi segrevamo. Ko kava v spodnjem delu posode skoraj zavre, se pojavi veliko pare, posledično visok tlak in zato prične voda pritisku uhajati čez edino možno pot – cedilo s kavo in čez ozek dimniček v zgornji del posode. Ko zaslišimo prasketanje toka kave, kafetjero odstranimo iz štedilnika in kavo serviramo.
Od kje izvira kafetjera?
Kafetjero naj bi leta 1933 izumila Luigi de Ponti in Alfonso Bialetti, ki je idejo dobil med opazovanjem žene kako pere perilo v posebnem kotlu s perforirano cevjo. Razmišljali so namreč o bolj praktični in ekonomični pripravi kave, za katero ne bi potrebovali dragega avtomata, ki bi zavzel veliko prostora.
Priljubljenost kafetjere po svetu
Priprava kave v kafetjeri je najbolj običajen način domače priprave kave v Italiji, priljubljen pa je tudi v Španiji, kjer kafetjero poznajo kot napolitana, cafetera da rosca in cafetera de fuego ali italiana. Na Portugalskem in v Braziliji kafetjero poznajo kot cafeteira italiana, v slovenskem prostoru pa jo poznajo predvsem kraji ob naši zahodni meji z Italijo, Primorska in Posočje.
Veliki kavoljubi se radi posvetijo prav vsaki popiti skodelici kave. Če ste med njimi veste, da je svet kav neskončen, poln arom in nepozabnih doživetij. Prav zato poznavalci kave pravijo, da mora vsak pravi kavoljub vsaj enkrat v življenju poskusiti kavo iz kafetjere.
