V petek, 8. novembra 2019, se je Izola spremenila v center otroškega filma, saj je gostila 55. srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Dopoldanske filmske delavnice, ki so jih vodili izkušeni režiserji, animatorji in drugi filmski ustvarjalci, so privabile stotnijo najmlajših filmskih navdušencev in njihovih mentorjev, ki so se mojstrili v različnih filmskih veščinah. Popoldanska projekcija enaindvajsetih filmov, izbranih izmed štiriinšestdesetih, kolikor jih je prispelo na natečaj, pa je do zadnjega kotička napolnila dvorano Art kina Odeon Izola. Občinstvo je z radovednostjo in navdušenjem spremljalo kratke filme, pod katere se podpisujejo osnovnošolski ustvarjalci, otroška komisija pa je po krajšem posvetu sprejela nedvoumno odločitev: veliki zmagovalec srečanja je postal film z naslovom GENERACIJA Z: NE AL’ JA? v produkciji Filmskega krožka OŠ Idrija, pod mentorskim vodstvom Davida Steguja in Roberta Jereba.
Film govori o generaciji Z, ki odrašča tesno povezana z uporaba elektronskih naprav, in prikazuje njeno uniformiranost in sledenje večini, vse dokler do odločilnega, spodbudnega preobrata ne pripelje prijateljevanje z deklico, ki vseh teh naprav v svojem vsakdanjiku ne potrebuje.
Filmski dan v Izoli se je sicer pričel dopoldan, s filmskimi delavnicami za otroke in mentorje, ki so jih vodili priznani režiserji, animatorji in drugi filmski ustvarjalci. Režiserka, pisateljica in slikarka Eka Vogelnik je svojo delavnico naslovila Likovni aspekt filmskega ustvarjanja, mentorjem, ki so se je udeležili, pa je po kratki predstavitvi naložila na videz preprosto nalogo. Raziskovali so svojo lastno hojo v prostoru, ki so jo potem s svinčnikom prenesli na papir in kasneje posneli hojo drug drugega. Pri tem so preizkušali, kako konkretne dogodke prevesti v likovni jezik, bodisi filmski, bodisi gledališki.
Animator in režiser Kolja Saksida je mladim udeležencem predstavil tehniko stop motion animacije. Njihova naloga je bila narisati in izrezati model avtomobila, ki so ga potem posneli in izdelali filmsko animacijo, pri čemer so se spoznavali tudi z osnovno programsko opremo. Kot nam je povedala Klara iz OŠ Hrvatini, jo je ta delavnica pritegnila predvsem zato, ker rada riše in reže, manj pa je vešča računalnika, tukaj pa se je lahko preizkusila tudi v tej veščini.
Obila smeha je spremljalo delavnico režiserja in filmskega animatorja Mitje Mančka, ki je otroke uvajal v svet animacije fotografij. Dekleta iz OŠ Ig so zasnovale zabavno zgodbo o za mizo sedečem dekletu, ki se ji za hrbet priplazijo demoni, ko se obrne, pa izginejo. Punce so animacijo ustvarile iz fotografij, na katerih se posameznice pojavijo v različnih pozah, in nastal je simpatični film o nagajivih demonih, ki strašijo eno od njih.
Režiser in scenarist Vid Hajnšek je udeležencem delavnice osnove dokumentarnega filma predstavil kar na sprehodu po mestu, skupaj so snemali in raziskovali zakonitosti tovrstnega prikazovanja. Nina iz OŠ Brezovice je povedala, da jo dokumentarni film privlači, saj prikazuje dogodke, težave, občutke iz resničnega vsakdanjega življenja, zato ji je bil tudi všeč način dela na delavnici in spoznavanje mesta skozi oči kamere.
Dobro je bila obiskana delavnica montažerja Branka Lenarčiča, na kateri so udeleženci film posneli in zmontirali kar s telefonom. Kot je povedal Lenarčič, imamo danes tako rekoč vsi pametne telefone, ki so lahko imeniten pripomoček pri snemanju, bodisi kot zunanji mikrofon ali pomožna kamera, lahko pa z njim opravimo tudi celotno produkcijo, od snemanja do montaže. Julijan iz Begunj pri Cerknici nam je zaupal, da ga najbolj privlači športni film, snema na primer skoke s kolesom, skoke v vodo in drugo, pri čemer uporablja go pro kamero, vendar se je želel naučiti tudi uporabe telefona kot kamere, ki ga pri svojem delu tudi s pridom uporablja.
Filmska režiserka ter igralka Kaya Tokuhisa je z otroki raziskovala osnove filmskega jezika, praktično so spoznavali kadriranje in kompozicijo, kaj je filmski plan in kako ga uporabljamo pri fotografiranju in snemanju. Udeleženci so s kamero iz roke snemali dogajanje v prostoru in pri tem poskušali zajeti čim več planov, upoštevajoč pravila kompozicije. Kaya pravi, da so otroci zelo kreativni in se hitro učijo in v smehu je pripomnila, da bo naslednjič morala pripraviti bolj zahtevno delavnico. Miha iz OŠ Janeza Hribarja v Loški dolini se sicer ukvarja s fotografijo, delavnice pa se je udeležil, ker je tukaj osvojil znanja, ki mu bodo pri fotografiji še kako prišla prav.
Dobro obiskane delavnice, ki se jih je udeležilo okoli 100 otrok, ter številna produkcija filmov so tudi dober obet za otroški film v prihodnje. Po besedah Matjaža Šmalca, producenta JSKD za filmsko dejavnost, iz predstavljenih filmov veje želja po raziskovanju filmskega jezika. »Otroci se ukvarjajo tako z dokumentarnim, igranim in animiranim filmom ter njihovimi kombinacijami, pri čemer prehajajo od realizma v nadrealizem. Lahko rečem, da mnogi kljub mladosti razumejo filmsko umetnost kot celoto. Na srečanju prikazani filmi so razigrani in živi, predvsem pa so njihovi, otroški, kar kaže na dobro delo mentorjev, ki otrok pri njihovem delu ne vodijo, temveč zgolj usmerjajo.«
Letos je na razpis prispelo 64 igranih, animiranih in dokumentarnih filmov iz vse Slovenije in zamejstva, dolgih v povprečju med 2 in 5 minut. Kar 40 je bilo igranih, 22 animiranih in 2 dokumentarna. Selektor srečanja Matija Milčinski je za ocenjevanje izbral 41 filmov. Končni izbor filmov za projekcijo na srečanju pa je opravila žirija, ki so jo sestavljali Amir Muratović, Mitja Manček in Eka Vogelnik. Žirija je v program uvrstila 21 filmov.
