Februarska otvoritev razstave v Galeriji Runa je bila neobičajna iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se je zgodila ravno na kulturni praznik, na Prešernov dan, kar je sam dogodek obarvalo poetično, romantično in nostalgično. Drugi razlog pa je, da smo odprli razstavo kar devetih umetnikov, vseh s primorskimi koreninami ali pa živečih na slovenski obali, ki pa so vsi tudi prijatelji naše Galerije Runa.
Zbrali smo se na prav poseben datum, ob 170. obletnici Prešernove smrti. Ravno tako kot naš veliki slovenski pesnik France Prešern, tudi naši obalni umetniki želijo vzbujati romantiko, ki žal počasi začenja izginjati v naši družbi.
Kot zanimivost – o našem velikem slovenskem pesniku – lahko povemo, da France ni znal z denarjem. Pogosto je bil brez. Vedno ga je dajal revežem. Med šolanjem je pomagal svojim manj nadarjenim sošolcem z inštrukcijami. Sicer pa je svoje življenje po večini posvetil poeziji.
V drugem delu našega srečanja, po otvoritvenem nagovoru, predstavitvijo umetnikov in ogledu vseh umetnin, se je naš čas prijetnega druženja prelevil v literarni večer. Tudi mi smo se posvetili poeziji, brali smo prešernove pesmi in se družili ob petju mešanega pevskega zbora Georgios Piran, ki nam je povzdigoval srce in duha.
Sedaj pa h predstavitvi slikarjev in drugih ustvarjalcev likovne umetnosti, katerih dela so na ogled v Galeriji Runa še vse do 7.3. 2019.
Takoj za vrati desno vidimo dela slikarke in pesnice Marija Flegar, ki se ukvarja z akvarelno tehniko. Na papirju ustvarja žametno površino, ki ustreza teksturi cvetnih lističev. Z močnimi barvami in nadnaravno velikostjo cvetov poudarja občutek monumentalnosti. Igra se z barvnimi harmonijami in uporablja tehniko slikanja mokro na mokro ter zlivanje barv na papir. Njena inspiracija so vrtnice s svojo erotiko.
Levo od vrat so dela Marka Jezernika, ki svoje življenje posveča likovni umetnosti. Na ogled so različne poslikave na les in triptih kolaž (Oznanjenje pastirjem, Čaščenje magov, Beg v Egipt). Marko že vrsto let ustvarja v kiparskih, slikarskih in grafičnih tehnikah, osvojil pa je tudi skrivnostni svet stapljanja stekla, iz katerega Izdeluje unikatne izdelke. Tekom let, bogatih z ustvarjanjem, je imel svojo stojnico umetniških izdelkov v Portorožu, atelje v Sečovljah, studio in galerijo v Piranu, sedaj pa ima vrsto let tudi spletno »Galerijo Marko Jezernik« na internetu. Imel je že več kot 50 samostojnih razstav doma in v tujini ter še vrsto skupinskih razstav.
Ko se krožno pomikamo po prostoru, nadaljujemo ogled slik Bogdana Frasa, ki je sicer predvsem glasbenik in čarodej, a zadnjih deset let raziskuje tudi slikarski medij. Do slikanja ga je pripeljalo druženje z likovniki, ki obiskujejo tradicionalni Ex-Tempore v Piranu. Bogdanovi likovni zapisi so izraz njegovih občutij, doživetij in spoznanj, pridobljeni v pogovorih s prijatelji. Veliko njegovih del pa je tudi abstraktnih, večplastnih in dinamičnih v stopnjevanju barv in ritma. Pogosti motivi so: note, ciprese in fotografije ljudi, ki so vsi del njegovega življenja in spominov na otroštvo. Bogdanovo slikanje je tudi poklon ljubezni do glasbe.
Naš naslednji slikar je Angelo Bajuk, ki ustvarja krajinske impresije. Prevzema ga mediteranski svet, atmosfera in morje. Na slikah lahko vidimo enega izmed njegovih najpogostejših motivov: jadrnico, ki se bori z razburkanimi valovi in nevihtnim ozračjem. Postimpresionistična mehkoba Angela Bajuka se poraja preko njegovega opazovanja spreminjajočih se vremenskih razpoloženj, včasih pa ga zapelje tudi v povsem ekspresionistično smer, kar si lahko ogledate na slikah nasproti vhoda v Galerijo Runa.
Ko stopimo v manjši prostor galerije, vidimo pred sabo slike z belo linijo na črni podlagi. To so dela Tamare Mihalič, ki se v svojih slikarskih delih se ukvarja s človeško anatomijo, to pa predstavlja na ekspresiven način. Telesa so postavljena v nenavadne poze, za kontrast uporablja temna ozadja in z belo linijo akril poslikavo. Ukvarja se tudi s plesom, a na razstavi predstavlja svoja občutja preko platna. S svojim delom poskuša pokazati notranje doživjanje navzven.
Nasproti Tamarinih del, lahko vidimo dve sliki umetnice Jelene Arsič, ki jo pri ustvarjanju navdihuje predvsem pop art. Riše ženske akte, pri čemer uporablja tehniko risbe. Sodelovala je tudi pri razstavi Andy Warhol v Piranu, v spremljevalni seriji izdelkov.
Levo od slik, opazimo glinene izdelke manjših velikosti. To so stvaritve Marjete Vrunč, ki se že vrsto let ukvarja s keramiko in tudi s slikanjem. Največ ustvarja z glino, ki ji služi kot podlaga za poslikavo. Sama za svoje ustvarjanje pravi, da so njeni motivi igrivi, živahnih barv in polno otroškega optimizma, saj ima kar štiri vnuke, ki jo inspirirajo.
Naš pogled že beži v kot, kjer ne moremo, da ne bi opazili dveh velikih lesenih pustnih mask, ki sta umetnini Mitja Mohorčiča. Za njih je dobil navdih od drežniškega pusta, od “ta grdih” iz Kobarida. Sicer pa se Mitja ukvarja z lončarstvom. V Piranu ima svojo trgovino umetniških izdelkov, ideje za umetnine pa dobiva iz narave. Upodablja morsko dno, grozdje, solinarske čutare, vrče za vino in druge motive iz domačega kraja. Navdihuje ga avtohton pomen vsega starega istrskega. Nekaj njegovih glinenih del tudi visi na steni galerije.
Naš poslednji umetnik, katerega slike piranskih streh visijo v zadnjem delu galerije, je Dejan Baloh, svobodni umetnik, slikar, glasbenik in oblikovalec zvoka, dizajner in filozof. S slikami šepeta: “Le kaj vse se skriva pod temi strehami…”
Zase pravi, da je opazovalec življenja in popotnik skozi čas. Ne predstavlja si življenja brez navdiha, strasti in ustvarjanja. Ne omejuje se niti z materiali niti z mediji, vse dojema kot del istega ustvarjalnega paketa. “Vse je del nas, le opazit in začutit je potrebno, tukaj in zdaj je vse”, pravi Dejan. S to mislijo smo zaključili uvodni nagovor za razstavi in z njo zaključujemo tudi članek o našem obalnem kulturno-umetniškem dogodku.
Devina Flores,
ekipa Galerija Runa
