Pa smo zopet tu. Do našega odhoda proti Sanremu manjkajo samo še trije dnevi in kot je v navadi, nismo pripravili niti ene vrečke za s seboj, kaj šele, da bi propravili opremo in prtljago. Kot vedno, se bomo to lotili kake dve uri pred odhodom in potem v paniki iskali zadnje kose oblačil oz tehnične opreme. Smo že navajeni… Pred nami je pestrih 10 dni peklenskega ritma, neprespanih noči oz v najboljšem primeru 3-4 ure spanja. Prav zaradi tega se odpravljamo že v petek, da si vsaj soboto privoščimo nekaj ur sončnih žarkov (v vseh teh letih smo, verjeli ali ne, imeli čisto vse dneve sončno in toplo vreme).
Se pa dogajanje za novinarje začne že v nedeljo ob 11:30, ko odpre akreditacijska pisarna. Par minut in jo imamo. Sledi vstop v Press center, kjer nas čaka svoja, označena miza. Internet deluje brez težav. Zvečer se v Casinoju odvija tradicionalni otvoritveni Press party z voditelji ter raznimi nastopajočimi. To je še edini dan, ko je vmes kakšna urica fraj. Od ponedeljka dalje pa si dobesedno priklenjen v Aristonu. Ob 10h odpre Press center, po 11:30 začne otvoritvena tiskovna konferenca, ob 14h imamo vstop na generalko do poznega večera. Vsak naslednji dan pa: od 10h dalje je vsake pol ure tiskovna konferenca enega izmed nastopajočih, zvečer Festival, ob 1h zjutraj Dopofestival, ob 3h zjutraj konec… Dokler se odpraviš v sobo, je ura 4, ob 5h (morda) zaspiš in ob 8h že zvoni budilka… zajtrk, kava in že zamujaš v Press center… Skratka, pestrih 10 dni.
No, v Sanremo se odpravljamo v petek zvečer. Pred nami je kar zajeten kos poti, vključujoč postanek v Bergamu pri sodelavcih. Če nam tehnika ne bo zatajila, se bomo dnevno oglasili in postregli s kako novico ali fotografijo.
