V sredo, 4. oktobra 2017, je na predvečer svetovnega dneva učiteljev potekala 51. podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva. Gre za najvišje državne nagrade na področju šolstva, ki se podeljujejo za izjemne dosežke ter za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Med letošnjimi desetimi nagrajenci je tudi prof. dr. Bogdana Borota s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki je prejela nagrado za izjemne dosežke na področju visokega šolstva.
Na letošnji slavnostni podelitvi nagrad Republike Slovenije na področju šolstva, ki je potekala v Grand Hotelu Union v Ljubljani, je bil slavnostni govornik predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, prisotne pa sta nagovorili tudi dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport in dr. Ljubica Marjanovič Umek, predsednica Odbora za podeljevanje Nagrad Republike Slovenije na področju šolstva.
Odbor je soglasno določil, da v letu 2017 podeli deset nagrad na petih področjih, in sicer eno nagrado za predšolsko vzgojo v vrtcih; dve nagradi za osnovno šolo; eno nagrado za srednje šole; pet nagrad za višje in visoko šolstvo ter eno nagrado za izobraževanje odraslih. Štiri nagrade (za vrtce, srednje šole, višje in visoko šolstvo) je podelil za življenjsko delo in šest nagrad za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja.
Nagrado za izjemne dosežke na področju visokega šolstva je prejela prof. dr. Bogdana Borota, prodekanja za umetniško delo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer je zaposlena od leta 2003. S svojim delom je pomembno prispevala k razvoju fakultete in celotnega univerzitetnega prostora, med drugim z organizacijo številnih glasbenih dogodkov in okroglih miz ter uspešnim prizadevanjem za ustanovitev akademskega pevskega zbora in vključitev umetnosti v vizijo srednjeročnega razvoja. Za svoje dosežke je leta 2013 prejela tudi zlato plaketo Univerze na Primorskem.
Na strokovnem področju sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo pri razvijanju glasbenih predmetov v osnovnih šolah in gimnazijah. Njeni dosežki so najvidnejši pri dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalne prakse. Je med vodilnimi slovenskimi strokovnjakinjami na področju didaktike glasbe. Razvija znanstvene in strokovne podlage za razvoj glasbene pedagogike s poudarkom na zgodnjem učenju in poučevanju glasbe. Usmerja se tudi v raziskovanje načinov glasbenega opismenjevanja odraslih.
Njeni monografiji Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za vzgojitelje in učitelje (2011) ter Glasbene dejavnosti in vsebine (2013) ter visokošolski učbenik v soavtorstvu Dejavnosti glasbenega opismenjevanja (2015) so temeljna strokovna literatura za izobraževanje bodočih učiteljev in vzgojiteljev na vseh pedagoških fakultetah v Sloveniji.
