Piransko obzidje naj bi dokončno obliko dobilo leta 1533. Obzidje se je širilo in večalo, skladno z rastjo mesta. Spreminjalo se je tudi zaradi novega načina bojevanja, saj se je v srednjem veku tudi v Piranu pojavil smodnik. Vpliv obzidja se čuti na obeh straneh zidu. V mesto preprečuje vstop sovražniku. Meščane omejuje v gibanju. Preprečuje jim prost izhod iz mesta. Ena izmed največjih kazni je bila ta, da so človeka izgnali iz mesta. A z leti se je odnos Pirančanov do obzidja spremenil. Spremenil se je tudi pomen obzidja. Iz objekta zastrahovanja, se je spremenil v eno izmed najbolj markantnih turističnih atrakcij.
Kako je z obzidjem danes?
24.9.1998 so na Simpoziju obzidnih mest v Piranu sprejeli »Piransko deklaracijo« o obzidnih mestih, kot edinstveni dediščini, ki jo moramo izročiti bodočnosti kot nenadomestljiv opomnik zgodovine. In tukaj se je zgodba nekako ustavila. Kasneje so pod obzidje »namontirali« vrtljiva vrata, ki nepoklicanim preprečujejo dostop na obzidje. Ob plačilu 1€ se lahko turisti sprehodijo po obzidju in naužijejo prečudovitih razgledov od Benetk vse do Triglava. Ob večerih je z obzidja mogoče opazovati prečudovite sončne zahode.
Vzorec je zaračunavanje parkirnine
V Portorožu v parkomat vržete evro in lahko parkirate avto. Na obzidju vržete evro v avtomat in vrata vas spustijo pod obzidje. Na parkirišču imate tablo, ki vam poda kar nekaj informacij. Na obzidju žal ni nobene table, ki bi vam povedala, kdo, kdaj in zakaj je naredil obzidje. Na obzidju, razen razgleda, ne morete dobiti ničesar drugega. Piransko obzidje je MEGA piranska turistična atrakcija. A nekaj je narobe! Piranski TIC obišče okrog 70.000 ljudi na leto, obzidje pa le 20.000. Pomislite kako bi bilo v Parizu, če bi turistično informativni center obiskalo več ljudi kot Eifflov stolp.
Ko je TIC bolj obiskan od obzidja
Zakaj je temu tako? Najverjetneje zato, ker se na obzidju nič ne dogaja, ker tam ni nobene zgodbe, ker tam se ne da nič videti, izvedeti, kupiti in nič doživeti. Tudi agencije nimajo v svojem programu ekspresnega ogleda Pirana, ture do obzidja. Prepričani smo, da bi lahko obzidje »ustvarilo« vsaj 5 novih delovnih mest. V piranski občini, kjer je preko 1000 nezaposlenih, bi ta delovna mesta pomenila zlato. Pomislite koliko radovednežev se strne na kraj, kjer se izmenjuje straža, kjer se sprehajajo princeske, kjer se borijo srednjeveški vitezi, kjer se kupujejo spominki, kjer kraj pripoveduje svojo zgodbo. Vsako leto Piran obišče par stotisoč turistov. Vaši fantaziji prepuščamo, da ugotovi, koliko denarja bi se lahko zaslužilo z obzidjem, če bi vsak obiskovalec Pirana tam zapravil le 5€. Obzidje je skozi stoletja Pirančane varovalo pred tujci, a sedaj najbrž obzidje omejuje »Pirančane« tudi v razmišljanju in odpiranju k novostim.
Mojmir Kovač