Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije koprske policijske uprave so v oktobru 2023 na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper 29-letno državljanko Slovenije iz Ankarana in pravno osebo, katere zakonita zastopnica je osumljenka. Ovadena je bila zaradi utemeljenega suma storitve šestindvajsetih kaznivih dejanj Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države (po členu 308/5 KZ-1), za kar je zagrožena zaporna kazen od treh do desetih let in denarna kazen.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so pričeli preiskovanje kaznivih dejanj na podlagi obvestila Upravne enote iz Primorsko-notranjske regije, kriminalistično preiskavo pa je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo iz Kopra. Pri preiskavi kaznivih dejanj je bilo ugotovljeno, da je osumljena, v vlogi zastopnice pravne osebe, v njenem imenu in njeno korist, v letih 2021 in 2022, organizirala preseljevanje šestindvajsetih (26) tujcev, državljanov Kosova, s preslepitvijo pristojnih organov, in sicer dveh Upravnih enot, ki jih je z vlogami za prebivanje in delo preslepila glede pravega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Osumljena je v navedenem obdobju, na videz zakonito ter v skladu z namenom dela in prebivanja po določilih Zakona o tujcih (Ztuj), organizirala nezakonito preseljevanje tujcev, dejansko pa naj bi bil namen vstopa tujcev na ozemlje Republike Slovenije drugačen, s čemer je zlorabila zakonite kanale, da ji je uspelo legalizirati njihovo bivanje. S tako preslepitvijo državnih organov je osumljenki uspelo, da so tujci pridobili dovoljenja za delo in prebivanje, s katerim se jim je legaliziralo bivanje v Sloveniji, čeprav so ob vstopu ozemlje Slovenije zapustili in odšli na ozemlja drugih držav EU, kar je v nasprotju s prvotnim namenom, ki je bil naveden v vlogi za pridobitev dovoljenja.
Osumljena je namreč zaposlovala državljane Kosova, katere pa je nemudoma napotila na delo v Nemčijo in jih prezaposlila na druge povezane družbe, kjer delo nato opravljajo dalj časa in tam tudi bivajo. Podjetje, katerega zastopnik je osumljena, v tujini ni izvajalo dejavnosti svojega podjetja – projektov, temveč je šlo za posojanje delavcev – delovne sile drugim podjetjem. Na območju Nemčije je delovala v t. i. vlogi agencije za posojanje delovne sile drugim podjetjem, ki pa za njeno podjetje sploh niso vedeli. Ovadena pravna oseba oz. njena zakonita zastopnica si je na ta način pridobila protipravno premoženjsko korist.
V Republiki Sloveniji je za storitev kaznivega dejanja Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države (po čl. 308/V Kazenskega zakonika) zagrožena zaporna kazen v trajanju od treh do desetih let in denarna kazen.
Do 26. 10. 2023 so na PU Koper obravnavali 91 kaznivih dejanj (lani 128) Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države (po 308. členu KZ-1). Obravnavanih je bilo 69 (103) osumljencev. Opravljenih je bilo 47 privedb in odrejenih 47 priporov. Kot storilci izstopajo državljani Romunije (13), Srbije (8), Ukrajine (5), Hrvaške (4), Albanije (2) in ostali.
Od 1. 1. do 25. 10. 2023 so na PU Koper obravnavali 7.734 oseb (lani 11.725), ki so nedovoljeno prestopile kopensko mejo s Hrvaško (skupno ševilo obravnavahih nezakonitih prehodov državne meje je letos 7.930), kar je za 34 % manj kot v enakem obdobju leta 2022. Tudi v letošnjem letu večina teh tujcev vstopi peš na širšem območju Rakitovca, Sočerge in Podgorja. Povečuje se delež tujcev, ki vstopajo s pomočjo javnega prevoza (avtobusi, TAXI, vlaki …), ker je zaznano predvsem na območju Ilirske Bistrice.
V letošnje letu po državljanstvu prevladujejo državljani Afganistana – 4.907, sledijo državljani Turčije – 469, Rusija 214, Pakistan – 212 ter Iran – 211.
Bistveno se je povečal, glede na število obravnavanh oseb, delež izraženih namer za mednarodno zaščito, saj praktično vsi obravnavani tujci zaradi nedovoljenega prehoda to izrazijo. Tako je bilo sprejetih 7.484 namer za mednarodno zaščito (9.750), ki so jih podali tujci. Dodatno je PU Koper sprejela tudi 194 (751) vlog za začasno zaščito na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb – drž. Ukrajine oz. osebe razseljene iz Ukrajine. Evidentirali smo tudi 3.414 tujcev, ki so ponovno izrazili namero o podajo vloge za mednarodno zaščito.
Tujim varnostnim organom smo izročili 45 oseb (1.467) oz. 96,9 % manj kot v enakem obdobju lani. Po državljanstvih izročitve prevladujejo državljani Albanije 13, Afganistana 9, Turčije 5 ter Kitajske 5.
Od tujih varnostnih organov smo sprejeli 50 tujcev (32). Vsi so bili sprejeti iz Republike Italije.