Na predvečer 30. obletnice dneva državnosti se bo v Avditoriju Portorož uresničila vizija kulturnega medobčinskega sodelovanja županov slovenske Istre s premierno uprizoritvijo Krsta pri Savici, ki ga je pripravilo Gledališče Koper. Slavnostni govornik ob jubileju samostojne in neodvisne Slovenije bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. O večnem vprašanju nacionalnega mita in Črtomirovem junaštvu bodo v dopoldanskem času razpravljali na mednarodnem znanstvenem simpoziju, ki ga je na povabilo Gledališča Koper organizirala Univerza na Primorskem.
Župani občin Piran, Izola, Mestne občine Koper in Ankaran so se odločili, da 30. obletnico dneva državnosti obeležijo s skupno proslavo in stopijo korak v smeri složne prihodnosti. Prizadevanja županov za povezovanje občin na različnih področjih so izjemnega pomena za razvoj slovenske Istre in predstavljajo dragocen zgled vsej Sloveniji, ki je kot samostojna država po 30. letih obstoja bolj razdeljena kot kdaj koli prej. Povabilo slavnostnemu govorniku predsedniku države Borutu Pahorju je bilo naravno, saj je najbolj primerna ter prava oseba, ki si prizadeva za enotnost Slovenk in Slovencev že zelo dolgo, še iz časov izpred njegovega prvega predsedniškega mandata.
Nacionalni ep Krst pri Savici razgalja slovensko identiteto razdvojenosti in obenem ponuja priložnost, da vsi, ki dvomijo o složni in odločni Sloveniji, ponovno razmislijo, ali želijo biti pasivni ali aktivni državljani in državljanke. Kultura je zrcalo duše skozi čas. Prizadevanja za povezovanje na področju kulture in želja po sprejemu skupne strategije – istrske kulturne strategije – ostajajo ne glede na pretekla razhajanja resničnost.
Ob tej priložnosti je župan Občine Piran v imenu koordinacije županov P.I.K.A. povedal: »30. obletnica slovenske države je pomemben mejnik ter izhodišče za temeljito revizijo in pripravo nove strategije za boljšo prihodnost. Župani sodelujemo na različnih področjih in razumljivo ne delimo vedno enakih mnenj. Kljub temu vztrajno in z dialogom iščemo smernice in poti do skupnih ciljev. Iz teh prizadevanj izhaja želja po sprejemu skupne strategije kulture – istrske kulturne strategije, ki bo nadgradila naše sodelovanje«.
Umetniško ustvarjanje in znanstveno raziskovanje sta nedvomno povezana, ne glede na različnost poti, po kateri prihajata do odgovorov na večna življenjska vprašanja.
Katja Pegan je dodala: »Krst pri Savici je po literarni zgodovini in teoriji najbolj odprto književno delo. Daje nam možnost, da ga preberemo skozi vse svoje strahove, upanja in spoznanja o smislu našega skupnega narodovega obstoja in vsakega od nas kot posameznika. Prešeren nam je zapustil skrivnostno umetnino, ki jo lahko razumemo le tako, da bomo v popolnosti razumeli svoje lastno življenje in svojo nalogo v skupnosti. Ali se vsaj zelo trudili za to razumevanje«.
Prešernova pesnitev je izjemno dragoceno literarno delo, ki je vedno aktualno, v konkretnem primeru pa bo uprizoritev izhajala iz preobrazb nacionalnega mita, ki se odražajo v vprašanju, Zakaj Črtomir ne umre? O tem bodo v dopoldanskem delu dogodka razpravljali strokovnjaki na mednarodnem znanstvenem simpoziju.
Mag. Martina Marušič Kos je predstavila namen simpozija z besedami: »Univerza na Primorskem je strateško usmerjena k vključevanju umetnosti v vsa znanstvena področja, prav tako je ponosna na svojo mednarodno vpetost, kar se oboje kaže tudi v simpoziju, ki ga pripravlja o Krstu pri Savici, za katerega smo ponosni, da sega onkraj ustaljenih pogledov ter prek slovenskih meja – izkušnja medsebojnega navdiha znanosti in kulture je projekt z gledališčem zato oblikovala v edinstveno simbiotično obliko. Predvsem bi radi izpostavili, da je v tem okviru nastal tudi kratki film, ki Črtomirja preoblikuje v nasprotje pasivnosti, v aktivnega triatlonca«. Dr Marcello Potocco s Fakultete za humanistične študije, je v nadaljevanju sklenil pogovor z besedami: »s pripravo simpozija smo pričeli glede na običajne standarde relativno pozno; vesel sem, da nam je kljub temu uspelo pripraviti kakovosten simpozij, ki prevprašuje Prešernovo pesnitev, lik Črtomirja in Prešerna nasploh v družbenozgodovinskem momentu, ki kar kliče po refleksiji o tem, kaj so slovenski mit, narod, družba in predvsem tudi, kakšen je odnos nekega naroda oziroma njegove identitete do svoje okolice, zlasti do drugih nacionalnih identitet«.
