Danes so v Izoli gostili posvet o pripravi Pomorskega prostorskega načrta Slovenije (PPN), ki ga je država dolžna sprejeti na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz Evropskega pravnega reda in Barcelonske konvencije. Gre za pomemben sodoben dokument, ki je rezultat spoznanja, da je tudi na morju treba vzpostaviti odgovorno načrtovanje in upravljanje. Za Slovenijo je to še toliko pomembneje, ker je morje dragocen del naše regije in je tesno povezano z aktivnostmi na kopnem, ki so v primarni pristojnosti lokalnih skupnosti. Prav s tem namenom je bil vzpostavljen Slovenski svet za Jadransko morje, ki koordinira skupna stališča, povezana z obalo in morjem, ki so v interesu občin slovenske Istre.
Osnutek PPN predstavljen ključnim deležnikom
Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z izbranimi zunanjimi izvajalci pripravilo osnutek PPN in izhodišča za pripadajoče okoljsko poročilo. Oba dokumenta sta bila danes v Izoli predstavljena ključnim deležnikom urejanja prostora z državne in lokalne ravni. Namen dogodka je bil vsebinska razprava glede odprtih vprašanj, ki jih želimo rešiti pred javno razpravo, ki je predvidena jeseni letos. Več kot 50 udeležencev sta uvodoma nagovorila župan občine Izola Danilo Markočič in vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja (Direktorata) na Ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev. Posveta so se udeležili tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, podžupanja Občine Ankaran Barbara Švagelj in podžupan Občine Piran Karlo Radovac.
V razpravi so bile izpostavljene in prediskutirane pobude za nove dejavnosti, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da jih je v tej fazi priprave dokumenta smiselno upoštevati (predvsem celovita presoja vplivov na okolje), o njihovi sprejemljivosti pa bodo odločali nadaljnji koraki v postopku priprave dokumenta. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje pristojnosti za načrtovanje na morju.
PPN se pripravlja po določbah Zakona o urejanju prostora, sprejme ga vlada, do marca 2021 pa ga je Slovenija skladno z določbami direktive EU o pomorskem prostorskem načrtovanju dolžna posredovati Evropski komisiji.
Ključna vprašanja in poziv predstavnikov občin slovenske Istre
Predstavniki občin slovenske Istre od predstavnikov države pričakujejo pojasnila na nekatera ključna vprašanja, ki neposredno vplivajo na razvoj občin v slovenski Istri in kakovost bivanja občank in občanov:
- Ali bo PPN uredil mejo med kopnim in morjem, in če to ne bo opredeljeno v tem aktu, kdaj in kje bo država to uredila?
- Ali bodo s PPN natančno pojasnjene pristojnosti občin glede umeščanja prostorskih ureditev na morju?
- Kako bo PPN vplival na prostorsko načrtovanje na kopnem?
Predstavnike države tudi pozivajo, da se PPN dopolni s konkretnimi ukrepi za preprečevanje poplavljanja morja in drugimi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, ki imajo za posledico dvigovanje gladine morja.
Na posvetu so v zvezi s prvim vprašanjem pristojne službe Direktorata in Direkcije za vode pojasnile, da bo predlog ureditve meje med kopnim in morjem pripravila geodetska služba v skladu z usmeritvami Direkcije za vode do septembra letos. Predstavniki občin so izpostavili, da bi v tem postopku želeli aktivno sodelovati.
Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor so pojasnili, da PPN ne vpliva na pristojnosti države ali občine. Njegov pomen je strateški in opredeljuje možne prostorske ureditve in rabe na morju, ki se umeščajo v prostor skladno z zakonodajo. Predstavnik ministrstva pa je pojasnil, da se zakonodaja spreminja in da je cilj teh sprememb celovito in povezano upravljanje obale in morja, zato bo vloga občin in Sveta v teh primerih okrepljena.
Občine so predlagale, da se vpliv klimatskih sprememb in dvigovanja morja obravnava v okoljskem poročilu PPN, kar je bilo tudi sprejeto. Ministrstvo se je tudi zavezalo, da bo PPN predvidel sprejemanje ukrepov zaradi vplivov morja na podlagi posebne poplavne študije, ki jo pripravi država. Vsekakor pa so se vsi udeleženci strinjali, da je treba študijo z ukrepi pripraviti čimprej, po možnosti še pred sprejetjem dokumenta, saj odsotnost študije zavira sprejem občinskih prostorskih načrtov, ki so v vseh štirih občinah ravno v postopku sprejemanja. Kot primer je bilo navedeno, da poplavne študije, pripravljene v okviru sprejemanja OPN, v Izoli že nakazujejo, da bo treba obalo dvigniti vsaj na območju ladjedelnice in delu Delamarisa.
Nadalje je bilo pojasnjeno, da PPN ne omejuje občinskih pristojnosti pri načrtovanju na kopnem. Sicer opredeljuje enote urejanja prostora tudi na kopnem s strateškimi usmeritvami v območju do največ 150 metrov obalnega pasu, in to le zunaj urbaniziranih delov. Ministrstvo je pozvalo občine naj podrobneje pregledajo predlagane strateške usmeritve za enote kopnega dela in morebitne pripombe sporočijo čimprej.
Občine slovenske Istre želijo, da se pereči prostorski in razvojni problemi naše regije umestijo tudi v Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2050)
Župani občin Istre so se že ob ustanovitvi koordinacije maja 2019 odločili, da prav zaradi odgovornosti in povezanosti z morjem vzpostavijo Slovenski svet za Jadransko morje. Svet je predlagal spremembe in dopolnitve predloga SPRS 2050, v katerih naj bo izrecno navedeno, da je obalno območje treba obravnavati kot območje, kjer so potrebni specifični ukrepi, med drugim povezani s problemom pitne vode, pritiskom zaradi turizma in prometa in ne nazadnje dvigovanjem morske gladine in drugimi posledicami klimatskih sprememb. Žal nobeden od navedenih perečih prostorskih in razvojnih problemov naše regije ni bil umeščen v predlog SPRS 2050. Na predlog Sveta se je ministrstvo že odzvalo. Tovrstni predlogi se tako obravnavajo v za ta namen ustanovljeni medresorski skupini na Ministrstvu za okolje in prostor, ki usklajuje prostorsko načrtovanje na območju morja in obale. Njen član je tudi mag. Marko Starman, sicer koordinator Slovenskega sveta za Jadransko morje.
Občine slovenske Istre pričakujejo krepitev partnerskega odnosa pri pripravi PPN, v katerega se vključijo Slovenski svet za Jadransko morje in občinske službe. Pomembno je izpostaviti, da je PPN specifičen akt, ki vključuje tudi predloge ukrepov, zato je tako za državo kot za občine bistveno, da se uporabi v maksimalni možni meri tudi v luči pričakovanega financiranja investicij v infrastrukturo v okviru Evropskega zelenega dogovora (Green deal). Za uresničitev navedenega je treba opraviti ustrezne analize stanja in opredelitev specifičnih težav, ki jih imajo lokalne skupnosti, zato je partnerski odnos med državo in lokalnimi skupnostmi še toliko bolj pomemben.
