Občina in Obalne galerije Piran sta v sodelovanju s podjetjem Hidrogradnja in piranskim kiparjem Miho Pečarjem v četrtek, 20. februarja 2020, z delovišča prestavili dve skulpturi, nastali na lanskem simpoziju kiparjev Forma viva. Gre za deli argentinske kiparke Laure Marcos in iranskega kiparja Behnama Akharbina Moghanlouja.
Občina in Obalne galerije Piran sta za namene kiparskega simpozija 2019 določili tri lokacije. V Piranu dve, na Fornačah in v bližini piranske avtobusne postaje ter v Luciji na zelenici okoli novega zdravstvenega doma. Po mnenju strokovne žirije, ki je izbirala med 41 prijavami kiparjev iz vsega sveta, so selekcionirani kiparji, Behnam Akharbin Moghanlou (Iran), Arijel Štrukelj (Slovenija) in Laura Marcos (Argentina), za izbrane prostore ponudili najbolj domišljene kiparske rešitve.
Next Destiny je naslov kipa argentinske umetnice Laure Marcos, ki se prilega temu, kar vidimo. Kovčki, neurejeno odloženi na različno velika kupa – čakajo, da jih lastniki odnesejo s seboj na naslednjo postajo. Gre za preprosto likovno govorico, ki pa v sebi skriva močno simbolično sporočilo. Marcosova je v težo kamna vtkala idejo o hotenih ali nehotenih popotovanjih. O pobegih, selitvah, pravzaprav o izgubljenosti sodobnega človeka v svetu brez ciljev in referenc. Zato izbira lokacije v neposredni bližini piranske avtobusne postaje ni naključna in bo nedvomno pritegovala poglede radovednih obiskovalcev malega obmorskega mesta.
Nastanek skulpture iranskega umetnika Behnama Akharbina Moghanlouja so navdihnili verzi iranskega poeta, ki govorijo o vznemirljivem pričakovanju rojevanje novega dne (Sunrise). Kiparjeva razlaga tega pojava v kamnu ni nič manj sugestivna. Predvsem pa je v idealnem sozvočju s prostorom, ki ji je namenjen, na Fornačah pri Piranu. Horizontalen blok belega kamna v jedru volumna eksplodira z izsekanimi detajli geometrijskih oblik, na katerih se poigravajo sončni žarki. Kip se v prostor razpira z lahkotnostjo origamija, kar spodbuja vtis breztežnosti. Ob bežnem pogledu, z večje razdalje, ga sploh ne dojamemo kot težko, kamnito, materijo. Nasprotno, zdi se, da jo bo z mesta, tik ob obali, prvi piš vetra odnesel daleč stran, na odprto morje.
Po zaključeni obnovi lucijskega Zdravstvenega doma pa se bo na zelenici okoli njega pojavil še kip slovenskega avtorja Arijela Štruklja, ki nosi zgovoren naslov Sunek v dušo.